Želja po uspehu, neodvisnost, ambicioznost in perfekcionizem so pogosto posledica travme, ki jo je povzročila parentifikacija.

Spiritualni obvod predstavlja kompenzacijo za pomanjkanje identitete ter odraz nezavedne navezanosti na travmo iz otroštva.

Neodločnost in zadržanost pri vstopu v psihoterapijo je lahko del nezavednega odpora do psihoterapevtske spremembe.

Nezavedna fantazija deluje kot paradoksalna blazina, ki ščiti pred brezupom, ki ga prinaša resničnost posameznikovih partnerskih odnosov.